Kako vzdrževati rastlinjak iz polikarbonata?

Da bi dobili bogato, predvsem pa zdravo letino, moramo skrbeti za prostor v katerem naš pridelek raste. Poleti in jeseni zemljo občasno obogatimo z gnojili, dopolnimo z novo zemljo in vmes posadimo druge rastline. 

Tudi pozimi in zgodaj spomladi moramo skrbeti za rastline, ki rastejo znotraj rastlinjaka iz polikarbonata. Izhlapevajoča vlaga z delci gnojila se lahko vsede na stene rastlinjaka.

Vendar ne skrbite, polikarbonat je material, ki ne potrebuje oziroma ga niti ni priporočljivo čistiti s kemičnimi detergenti. Tak postopek je treba opraviti le enkrat v nekaj letih. 

Ko boste čistili rastlinjak, najprej poberite pridelek in odstranite vse rastlinske ostanke. 

Če rastilnjaka niste uspeli očistiti jeseni, počakajte na zgodnjo spomlad.

Pozimi pa pustite vrata rastlinjaka odprta vsaj nekaj tednov in tako poskrbite, da bodo nizke temperature pripomogle k temu, da bodo zamrznila jajčeca in ličinke škodljivcev


PRIPRAVLJALNO DELO:

Pred začetkom čiščenja in razkuževanja je treba odstraniti vse rastlinske ostanke- liste in stebla na površini, pa tudi korenike, gnilobo in poškodovano zelenjavo. Odstraniti je potrebno tudi vso plevel z vsemi koreninami. 

Da, rastlinjak je zaprt prostor, vendar se v razmerah ugodne mikroklime, visoke temperature in visoke vlažnosti tudi ličinke in jajčeca različnih škodljivcev dobro počutijo in razmnožujejo. Lahko se namestijo v tla, lesene konstrukcije, privezovalne materiale, različne stebre, kole in ograje. Vse kar se da v novi sezoni uporabimo novo, kot so naprimer prizvezovalne vrvice, folije…


DELO Z RAZKUŽEVANJEM:

Razkužiti je potrebno celotni rastlinjak. Rastilnjak očistimo.

Notranjost rastlinjaka operite z milnico ali penastim gelom. Upoštevajte, da lahko abrazivi poškodujejo polikarbonat, zaradi česar je manj prozoren in prepušča svetlobo. Oglejte si nalepko na površini čistila - ne sme vsebovati kislin. Ni priporočljivo drgniti polikarbonata s kovinskimi žičnimi gobami. Za pranje rastlinjaka pripravite mehko posodo ali gobico za kopel, krtačo z mehkimi ščetinami.

Milne površine spet sperite s čisto vodo.

Če so v prejšnji sezoni vaše rastline napadli škodljivci ali bolezni, je treba stene rastlinjaka obdelati proti njim. Če želite to narediti, v vodo za pranje rastlinjaka dodajte antiseptike, kot so fungicidi, pripravki na osnovi bakra. Običajno je dovolj en tretma, da za sezono ali dve pozabite na napadalce.


Druga metoda razkuževanja:

Obstaja še en način za uničenje škodljivcev. To je plinski napad. Tesno zapremo vrata in prezračevalna okna, zataknemo vse razpoke, si nataknemo respirator, v sredino rastlinjaka položimo pladenj z lesom za kurjenje, nanj položimo žveplo (stisnjeni, briketi ali kroglice). Zažgemo les in takoj zapustimo rastlinjak. Ne pozabite, da je žveplov plin strupen, zato ne zahajajte v rastlinjak še 3-5 dni, tudi če ste kaj pozabili. Šele po teh 3 do 5 dneh v rastlinjaku odprite vse, kar je mogoče odpreti, temeljito prezračite in nato znova zaprite.


Pripravimo popis:

Medtem, ko se rastlinjak prezračuje, očistimo vse police, posode za spravilo, iz vrtne opreme speremo ostanke zemlje, pajčevine in razne rastlinske ostanke. S tem zagotovimo, da si ponovno v rastlinjak ne vnesemo škodljivcev. 

Pripravki, ki vsebujejo baker, kot so železov vitriol, bakrov klorid ali navadna peracida, se uporabljajo kot antiseptiki. Po drugi strani pa so leseni odri in police dodatno apneni - ne pozabite, da tudi drevesa ščitimo pred boleznimi. 

Ste končali? Nekaj ​​minut ali dni počitka in nadaljujemo z delom.


Zemeljska dela:

Začnemo z razkuževanjem tal. Zemljo v brazdah obnovimo za vsaj polovico globine lopate in dodamo lesni pepel. Tako zemljo prezračimo, škodljivci pa pepela ne marajo. 

Kam postaviti staro zemljo? Če je močno onesnažena s škodljivci ali boleznimi, jo posipamo s kloriranim apnom. To zemljo lahko uporabimo za sajenje, vendar šele potem, ko se klorovo apno popolnoma razgradi (po približno enem letu), vendar je najbolje, da se je ne dotaknemo in jo pustimo v kompostu. 


NASVET: Pomembno je izbrati pravi čas za obdelavo rastlinjaka in inventarja. To je najbolje narediti jeseni po žetvi. Če dezinficiramo v sredini ali pozno pomladi , se mikroklima ne bo mogla obnoviti in mlade rastline lahko odmrejo ali uvenejo.