Nasveti

Rastlinjak uporabljamo takrat, ko so temperature zunaj prenizke in si s tem lahko skrajšamo ali podaljšamo čas pridelave zelenjave. Največkrat se ljudje za postavitev rastlinjaka odločijo v jeseni, a tudi spomladi ni prepozno. Še posebej, če je vreme dolgo časa mrzlo ali deževno. Skratka, za rastlinjak ni nikoli prepozno. Za vrtičkanje jo lahko uporabljamo tudi preko celega leta, odvisno od njene izvedbe. Rastlinjak na našem vrtu je namreč zelo živahen in rodoviten svet v malem.




Delovanje rastlinjaka


Bistvo rastlinjaka je toplota, ki jo v večini primerov daje sonce. Lahko jo tudi vkopljemo v zemljo in s tem dobimo nekaj toplote še iz tal, saj so tla toplejša od zraka. Na vrtu moramo za postavitev rastlinjaka izbrati najbolj primeren prostor. Ta naj bo takšen, da bo rastlinjak med letom čim dlje obsijan s soncem, kar bo rastlinjaku dajalo potrebno toploto. V njen se bo s tem ustvarila posebna klima, ki bo za nekaj stopinj toplejša od zunanje temperature, to pa bo povzročilo, da bodo semena v njem vzklila hitreje, rast zelenjave pa se bo močno pospešila. Rastlinjak je praktičen odgovor na nepredvidljive vremenske razmere. Z izkoriščanjem toplote sonca bomo podaljšali rastno sezono rastlin in tako doma pridelali več zdrave zelenjave. Nakup ali izdelava rastlinjaka se vam bo vsekakor že takoj obrestovala.



rahljanje zemlje




Kaj sejemo v rastlinjak?


Rastlinjaki so bili prvotno namenjeni za vzgojo sadik spomladi. V njej sadimo na toplem kaljena semena solate, ob zelo topli pomladi pa jih posejemo lahko kar neposredno v gredico. Že februarja sejemo čebulo in semena. Konec februarja in marca pa še solato, zelje, cvetačo, brokoli, kolerabo, čebulo, rukolo, redkvico in por. V sredini marca lahko sejemo peteršilj in cvetlice. Pozno v jeseni pa še dolgo vzgajamo motovilec in drugo solato. 

Za solato priporočamo, da se seje najprej v multiplošče in jo do kalitve hranimo v hiši ali stanovanju pri temperaturi 20 stopinj celzija. Takoj, ko mladi kalčki pogledajo iz zemlje pa jih prestavimo v raslitnjak, da se sadika ne pretegne. S tem načinom bomo vzgojili kvalitetno solato.

V poletnem času tople grede uporabljamo za gojenje plodovk, med katerimi prevladujejo lubenice, melone in buče.


zelenjava




Zimska shramba


Če imamo v jeseni rastlinjak izpraznjen, potem lahko vanj postavimo očiščene glave zelja in ohrovta, ali pa prezimimo tudi endivijo in radič. Vrtnine moramo postaviti tako, da se med seboj ne dotikajo. V tem primeru moramo okna pokriti s slamarico ali lesenimi pokrovi. Solata nam tako ostane do januarja.




Praktični namigi


Rastlinjak in njegovo energijo lahko izkoriščate tudi za vzgojo lončnic ali sadik na balkonu kot tudi v zaprtih prostorih stanovanj. Zelo dobro se obnesejo odrezane plastenke, ki jih zataknemo v lonce. To tehniko je možno uporabiti tudi na vrtovih, saj sadike obenem zaščitite pred škodljivci in drugimi vplivi.

Za hitro vzklitje je odločilna temperatura zemlje. Če jo pred sajenjem pokrijemo s črno folijo, se bo v nekaj dneh segrela.

Krompir lahko ostane pokrit tudi po sajenju, tik pred vzklitvijo pa črno folijo odstranimo in jo  nadomestimo s polipropilensko.

Poleg zadrževanja toplote s prekrivanjem, pa poskusimo toploto tudi akumulirati.


paradižnik


V kolikor je možno, lahko rastline posadimo na južno stran kamnitih škarp in zidov. Kamenje bo tekom dneva absorbiralo toploto sonca in jo preko noči oddajalo rastlinam.

Za tovrstno pomoč vam bodo posebej hvaležne plodovke (paprika, paradižnik in jajčevci), ki za dobro rast potrebujejo višje nočne temperature. Če takih zidov nimate, lahko na gredo s paradižniki položimo nekaj večjih kamnov, ki bodo enako dobro opravili nalogo.